Psarna Golobova
Od kar se zavedam, že moji prvi spomini – so spomini povezani s psi. Tudi danes si življenja brez psov ne znam predstavljati – zgodba o psarni »Golobovi« je zgodba o ljubezni do nemških ovčarjev in življenju z njimi.
Začetnik te zgodbe je moj oče Cveto Golob, ki je bil en izmed pionirjev vzreje nemških ovčarjev na področju Slovenije in praktično celotne nekdanje Jugoslavije.
Cveto se je rodil tik ob koncu 2. svetovne vojne na skromni domačiji »pri Golobu«. Od malih nog je oboževal vse živali, še posebej pa pse. Že v otroštvu je bila želja po psu tako močna, da si je kljub nasprotovanju domačih že kot 13 letni deček kupil mešančka. Da si je prislužil denar zanj v takrat težkih povojnih časih, je iz struge reke Idrijce (ob kateri živimo) bosonog, v košu na hrbtu nosil mivko in jo prodajal. Velika želja se mu je končno izpolnila, ko je leta 1971 kupil svojega prvega nemškega ovčarja Rolfa. Zaradi nepopisne volje in veselja, ki jo je v njemu vzbudil Rolf je bilo kmalu vsem jasno, da Cveto ne bo ostal le pri ljubiteljskem ukvarjanju s psi.
Začetki so bili težki – literature in »stroke« skorajda ni bilo. V izjemno pomoč je Cvetu bil idrijski rojak, g. Janez Klemenčič, ki je takrat živel v Ljubljani in je bil za tiste čase »biblija« na področju šolanja psov v Sloveniji (g. Klemečič je med drugim izšolal psa, ki je igral »Volka« v filmu Kekec, 1963). Z veliko odrekanja, počasi a vztrajno, si je Cveto pridobival izkušnje in znanje. Leta 1975 se je Cveto odločil poskusiti tudi v vzreji – v Nemčiji si je kupil svojo prvo samico Exi vom Zwingerglück, v Italiji pa Hute di Belpoggio.
Exi je kasneje paril v Italiji in imela je leglo, iz katerega si je doma zadržal psičko po imenu »Alfa«. S tem, leto 1976 velja za začetek naše vzreje.
Naša psarna je tako najstarejša psarna v Sloveniji, kjer do danes neprekinjeno vzrejamo nemške ovčarje že skoraj 50 let.
Exi, Hute in Alfa so bile tako psice na katerih je Cveto postavil temelje vzreje nemških ovčarjev pri nas in v Sloveniji. Še danes vsi naši psi izvirajo iz teh treh samic in jih lahko najdemo v krvnih linijah naših psov.
V naslednjih 35 letih je bilo tako opravljenih preko 100 paritev v Nemčiji s skrbno izbranimi plemenjaki, ki so bili okronani z nazivi svetovnih prvakov ali so dosegali najvišja mesta na prvenstvih. Kvaliteto naših psov so kmalu prepoznali tudi ostali – med drugimi so bili lastniki naših psov tudi spoštovani ljudje ki so bili v svojem času najboljši in so v kinologiji pustili ogromen pečat, kot je na primer Franček Šterman z Erom Golobovim. Ero Golobov je v letih 1985 in 1986 postal državni prvak Jugoslavije v delu, leta 1986 pa prvi republiški prvak v sledenju, bil je tudi udeleženec številnih tekem, evropskih in svetovnih prvenstev. Tudi sicer je veliko število inštruktorjev, sodnikov in kinoloških zanesenjakov, ki so danes v Sloveniji, začelo prav z našimi psi.
Cveto je tudi edini vzreditelj v Sloveniji do sedaj, ki je naslov najboljše psarne osvojil kar 4 leta zapored, od leta 1996 do leta 1999. Ob tem je seveda imel tudi veliko število posameznih psov ki so na razstavah dosegali najvišja mesta. Omenimo samo samca po imenu Niki Golobov, ki je leta 1994 premagal vso konkurenco in bil okronan za prvaka Slovenije v zares številčni (in močni) konkurenci. Tako je Cveto zgodbo naše psarne peljal skozi čas naprej in jo povzdignil do najvišjega nivoja.
Tu nekje v zgodbo vskočim jaz, Blaž. Čeprav sem svojega očeta že kot otrok spremljal po tekmovanjih pri nas in tujini, pa sem se zares aktivno vključil v kinologijo in vzrejo leta 2007. Takrat je bilo skoteno naše L-leglo iz katerega se mi je nemudoma v srce vsidral samec po imenu Lido Golobov. On je tisti, ki je v meni iz žerjavice razplamtel ogenj. To da sem imel najboljšega mentorja, ni potrebno posebej poudarjati, nasvete očeta sem poslušal pozorno in si poskušal zapomniti čimveč. Skupaj sva obiskovala razstave, kjer sva se vedno potegovala za najvišja mesta, takrat že tudi z nekaterimi »mojimi« psi. Omenil bi le dva oz tri uspehe iz zadnjih let, ki so mi najbolj pri srcu:
2. mesto – Gea Golobova na »Landesgruppen Zuchtschau Bayern-Süd 2019« v kategoriji delovnih samic (Plattling, Nemčija), ter isto leto najboljša obramba na slovenski vzrejni raszstavi, in
54. mesto Atlanta Team Tierras Charras na svetovnem prvenstvu leta 2019 v kategoriji 12-18 mesecev samice (Nurmberg, Nemčija).
To sta hkrati tudi ena izmed boljših uspehov psov iz Slovenije v tujini zadnjih letih.
V letu 2017 se mi je po spletu naključij ponudila priložnost, ki sem jo pograbil z obema rokama. Spakiral sem kovčke in odšel v Nemčijo, v Köln. Mesec in pol sem živel pri gospe Margit van Dorssen ki je ena najbolj cenjenih sodnic za nemške ovčarje, dolgoletna vzrediteljica ter lastnica ene najbolj znanih psarn na svetu – psarne »von Arlett«. Pri njej sem sam skrbel za 25 psov, jih šolal, treniral in bil njihov vodnik na razstavah. Margit, danes moja dobra prijateljica, mi je s tem omogočila priti v stik z vzrejo na najvišjem nivoju, smel sem biti pri njej v ringu med sojenjem, kjer me je učila in mi omogočila, da sem svoje znanje potisnil še nekaj stopničk višje. Poznanstva, izkušnje in znanje ki sem ga pridobil pri njej, so neprecenljive. Leto kasneje sem na povabilo prijatelja iz ZDA da mu pomagam pri pripravi njegovih psov v ringu in obrambi odšel tudi čez lužo, kjer sem preživel 14 dni in se udeležil tudi “USA Sieger show 2018” ki je bil takrat v Chichagu.
Vsako leto (še vedno) opravim s svojimi psi tisoče kilometrov po evropi kjer se udeležujemo specialnih razstav za nemške ovčarje, poleg tega pa sem trenutno tudi sodniški pripravnik za ocenjevanje zunanjosti za pasmo nemški ovčar.
Ker je nemški ovčar univerzalen (delovni) pes, pa me je od vedno zanimal tudi svet šolanja psov, ne le razstavljanje. Tako kot Lido pri razstavljanju, je za začetek moje poti šolanja psov odgovoren g. Anton Es, ki je bil dolga leta vodja šolanja službenih psov na policiji v Podutiku in sodnik za delo službenih psov. V meni, takrat nadobudnemu začetniku, je med sojenjem izpitov prepoznal potencial in se ponudil, da me (iz)uči in z menoj deli svoje znanje, za kar mu bom večno hvaležen. Z njegovimi napotki in nasveti, se mi je takrat odprl popolnoma nov, neznan svet in hkrati tudi nov pogled na kinologijo kot celoto. Pot me je nato zanesla naprej, na kinološko društvo Ljubljana, kjer sem najprej šolal svoje, nato pa tudi druge pse.
Do danes sem na tekmovanja v vajah obrambe in napada pripravil že kar nekaj psov različnih pasem, ki so osvajali tudi najvišja mesta na podiumu. Do višjih izpitov sem izšolal tudi precej svojih psov, bil sem bil tekmovalec na tekmah šolanih psov, polagalec sledi na mednarodnih tekmovanjih, sem tudi iz strani Kinološke zveze Slovenije licenciran »marker« (inštruktor za vaje napada in obrambe) ter licenciran marker za preizkuse in tekmovanja (en izmed le 9 v celotni Sloveniji).
Trenutno imam v treningu mlado samičko, s katero upam, da se bom lahko udeleževal tekem šolanih psov, vsako sezono pa razstavljamo med 3-5 psov različnih starosti.
V maju 2021 se je moj oče, po kratki in hudi bolezni poslovil. Danes tako našo družinsko tradicijo in ponos nadaljujem jaz, skupaj z mojo čudovito partnerico Nino, ki sem jo prav tako spoznal v kinoloških krogih nemških ovčarjev pred nekaj leti. Z Nino se odlično dopolnjujeva, saj je prav tako licencirana inštruktorica za šolanje psov in v vzreji aktivna s svojo psarno »Howiland«. V veliko pomoč mi je pri oskrbi, šolanju, razstavljanju in vsemu ostalemu delu s psi. Med nepogrešljive člane naše psarne štejem tudi nečakinjo Patricijo, ki vskoči na pomoč pri treningih ali oskrbi za pse in posestvo kadarkoli sva z Nino na poti ali v tujini.
Življenje sva si z Nino popolnoma prilagodila in podredila psom. Kljub temu da imamo doma kompleks 12 pesjakov, so naši nemški ovčarji naši družinski člani in so vedno z nami. Hkrati pa morajo vsi psi, ki jih obdrživa in so namenjeni vzreji, tudi do potankosti izpolnjevati mojo vizijo o tem kakšen bi moral biti pes iz naše psarne – vsi plemenjaki s katerimi opravimo paritve, prav tako. Ker vedno stremiva za kvaliteto, veliko večino paritev opraviva v tujini (Nemčija, Italija, Francija) z visoko plasiranimi psi iz svetovnih prvenstev.
Skozi svojo 50 letno zgodovino je tako psarna »Golobova« zrasla v eno najvidnejših in najkvalitetnejših psarn v Sloveniji. Tudi danes se še naprej trudimo, da nadaljujemo očetovo zapuščino in združujemo pridobljeno strokovno znanje z ljubeznijo do psov, ki se še vedno kaže v prvovrstni lepoti, zdravju in odličnem karakterju pri nas vzrejenih nemških ovčarjev.
V spodnji galeriji pa si lahko ogledate nekaj utrinkov iz naše zgodovine.
