22 septembra smo Nina, Blaž ter Odax, Hawi in Pirlo odrinili proti osrednji in severni evropi. Po poti smo si zastavili kar precej postankov in obiskov, tako da je bil “dopust” kar aktiven, sploh s 3 psi.

Prvotno smo bili namenjeni na svetovno prvenstvo nemških ovčarjev, najprej v lepoti nato pa še v delu. Svetovno prvenstvo ovčarjev v lepoti je sicer nemška državna oziroma tako imenovana “vzrejna razstava” (Bundessiegerzuchtschau), ki se načeloma odvija vsako leto v drugem mestu, vendar se zadnja leta organizatorji tradicionalno držijo mesta Nurmberg. Tu smo preživeli kvalitetne 4 dni, od zadnjega četrtka v septembru popoldne do ponedeljka zjutraj. Videli smo lahko preko 2000 psov ki so tekmovali v različnih starostnih kateogorijah in glede na spol. Ob tem smo videli tudi preizkuse karakternih zasnov, ki jih morajo opraviti vsi psi v “najelitnejšem” razredu delovnih samcev in samic. Takšni dogodki so za vzreditelja vedno dober indikator splošne kvalitete psov ter trendov in krvnih linij, preko katerih prihajajo najboljši psi. Predvsem je odlična priložnost, da se eventuelno zanimive pse vidi v živo, od blizu, kakšno je njihovo obnašanje, anatomska zgradba ter splošen vtis, saj se tako lažje odločimo kateri so zanimivi za naše samice. Prvenstvo je imelo tudi podjetniški privdih saj je glavni sponzor prvenstva bil Winner Plus, hrana ki jo uvažamo in prodajamo tudi mi, debata z vodilnimi je ob prijetnem vzdušju tekla predvsem o prihodnjih poslovnih načrtih in marketingu. Ob tem smo izkoristili prosti čas tudi za obisk stojnic in nakupu prepotrebne nove opreme ter izdelavo profesionalne fotografije našega Pirlota pri najbolj znanem fotografu na svetu, Tasosu Magiconu. Pirlo je naš najbolj perspektiven pes v zadnjih letih in tudi med prvnestvom, kjerkoli smo se pojavili so se okrog njega zbirali ljudje in ga občudovali, dobili smo tudi nekaj ponudb za prodajo a smo jih seveda zavrnili. 

Iz Nurmberga smo se napotili proti kraju Weeze kjer je doma naš partner pri poslu s prehranskimi dodatki Tobias Oleynik, ki je hkrati tudi en najbolj znanih trenerjev za IGP šport na svetu. Seveda ni šlo brez kratkega treninga v njegovem “TopDog” centru naših psov in tudi njegovih, pri katerih sem imel priložnost biti marker – doživetje, ki je za posameznika zagotovo posebno, saj tega prav gotovo ne doživi vsak. Ob prijetni večerji kasneje je sledil tudi sproščen klepet o prihodnosti in nadaljnem uspešnem sodelovanju. 

Od tu nas je pot vodila do mesta Rheine kjer živi Laura, ki je bila pri nas na obisku avgusta. Laura je prav tako vzrediteljica in ena najbolj znanih hendlerk nemških ovčarjev v Nemčiji in na svetu. Po (kako nepričakovano) treningu in skupnem večeru, smo se naslednji dan poslovili in odrinili naprej, na pot proti Danski, natančneje mestu Silkeborg.

Tu namreč živita Susanne in Torben, kolega vzreditelja in prijatelja, pri katerih smo lahko za nekaj dni imeli začasni dom. Čez 2 dni se je namreč začel WUSV oziroma svetovno prvenstvo nemških ovčarjev v delu, oziroma tekmovanje v IGP športu. Tudi tu se zbere “creme de la creme” nemških ovčarjev iz sveta, več kot 140 jih je, ki med sabo tekmujejo v 3 disciplinah (sledenje, poslušnost in obrambo). Ker z našo samičko delovne linije Daiwo nameravamo tudi vzrejati, je seveda dobro da smo v čimboljšem stiku tudi v tej sferi. 
Med tekmovanjem pa je v soboto danski klub za nemške ovčarje organiziral tudi razstavo, kjer so ocenjevali 4 različni sodniki. Prijavili smo tudi našega Pirlota, ki je v svoji kategoriji končal na drugem mestu z odličnim opisom in kritiko sodnika, ter Odaxa, ki je bil ocenjevan v razredu delovnih samcev. Čeprav je bil prvotno poklican bolj zadaj, pa mu je sodnik z besedami “zaradi energičnega in temperamentnega gibanja ter obnašanja v ringu” dodelil nekaj mest in smo tako končali na 5. mestu, s čimer smo bili seveda zelo zadovoljni. 

Dnevi preživeti na Danskem so minili ob zelo dobri družbi (Hvala Senne, Torbnu, Natalie Talasz in Andreasu) in prijetnem vzdušju, ter žal malo manj prijetnem vremenu, a nič zato. Stkali smo nova prijateljstva, poznanstva – in ravno to je bistvo kinologije. 
Ob slovesu je bilo kar malce težko, a smo si obljubili, da čeprav je bilo to prvič, zagotovo ni bilo zadnjič. Zdaj so na vrsti naši danski kolegi, da pridejo na obisk do nas. 
Na poti domov pa smo se, res zelo na hitro, ustavili še v Kölnu, kjer smo od vzrediteljice in prijateljice Margit van Dorssen, prevzeli še psičko Julio von Arlett, katero nam je zaupala da bo pri nas ostala šolanju. S 4 psi v avtu, smo tako po 700 km iz Danske, po še dodatnih 1200 iz Kölna, končali našo pot in srečno prispeli domov. Zdaj pa z svežo energijo, novim dogodivščinam naproti.