Za nami je že tradicionalno 41. IGP CACIT tekmovanje – memorial Teodorja Dreniga.
Kaj reči? Število tekmovalcev nas je letos (zelo pozitivno) presenetilo, vseh skupaj je bilo kar 52 prijavljenih in od tega: 6x IGP1, 2x IGP2 in 21(!) IGP3!
To kaže, da imamo v Sloveniji ljudi, ki imajo radi ta naš šport, imamo tudi mlade, ki radi preživljajo svoj prosti čas na treningu s svojimi 4-nožnimi prijatelji (ne glede na pasmo), imamo motivacijo, da gremo naprej – kar je vse tisto, kar IGP šport v teh časih vsekakor in nujno potrebuje. Vendar je to hkrati tudi opomnik, da moramo ostati aktivni, da ohranimo zagon!
Pri tem velikem tekmovanju sodelujem že vrsto let, saj je moj domači klub KD Ljubljana tisti, ki ga organizira, letos pa sem prvič imel priložnost in privilegij biti tudi marker na obrambi.
Upam, da so bili tekmovalci zadovoljni z delom, ki sva ga kot markerja opravila jaz in Anže, vsekakor sva se trudila biti fer, korektna in profesionalna do vseh.
Letos smo sicer imeli kar nekaj težav, ki smo jih morali premagati tudi pri organizaciji, zato bi se na tem mestu še posebej zahvalil gospodu sodniku, Horst-Dieterju Trägerju za sprejem našega povabila, njegovo korektno, pošteno sojenje in predvsem osebno pomoč oziroma uslugo, da nam je uspelo izpeljati tekmo (čeprav se je na neki točki morda zdelo, da ne bo šlo). Stavka transportnega sektorja v Nemčiji zagotovo ni pomagala. 😅
Lepo vas je bilo spoznati, gospod Träger, delo z vami je bilo zelo prijetno in upam, da ste se imeli lepo v Sloveniji.
Upam, da se kmalu spet vidimo! 😎💪