Zgodovina pasme

Nemški ovčar (znan tudi pod ljudskim izrazom "volčjak") je srednje velik pes ki ima korenine v Nemčiji. Je dokaj mlada pasma psov, in čeprav so ga poznali že v 17. stoletju, so ga selektivno začeli vzrejati šele veliko kasneje. Takratni ovčar je bil kmečki pes, gospodarju je nudil pomoč pri spravilu in paši ovac ter živine. Prvi pravi, moderni nemški ovčar se tako pojavi šele leta 1899.

Konec 19. stoletja se je v Nemčiji prvič začela pojavljati želja po standardizaciji in popisu pasem psov. Prej so pse med seboj parili predvsem pastirji po merilih ki so jih takrat želeli - da bi naslednji rod obdržal lastnosti predhodnikov, in tako človeku še naprej bil v pomoč pri paši in varovanju gospodarjevega posestva. Rezultati teh parjenj so sicer obrodili nekaj sadov, a med tistimi redkimi psi ki so ustrezali pogojem, ni bilo nobene stabilnosti, ne po zunanjem izgledu kot tudi ne po njihovih delovnih sposobnostih.

V želji po poenotenju pasme in odpravi tega problema, je bilo leta 1891 s tem namenom ustanovljeno prvo kinološko društvo v Nemčiji. To je nažalost propadlo že po treh letih obstoja, zaradi notranjih nesoglasij ustanoviteljev, ki so se prerekali predvsem kakšen tip psa naj pri selekciji izpostavljajo - psa ki je bolj delovne narave, ali naj izpostavijo tudi zunanjo lepoto in izgled. Čeprav obstoj društva ni bil dolg, je javnost močno spodbudilo k zavesti o selektivni vzreji.

En od ustanoviteljev društva je bil tudi vojaški oficir in veterinarski vajenec Max von Stephanitz, ki se je leta 1899 udeležil pasje razstave, in tam videl psa po imenu Hektor Linksrhein. Hektor je bil sad večgeneracijskega selekcijskega parjenja in je popolnoma ustrezal standardom, ki si jih je zamislil von Stephanitz. V psa se je zaljubil na prvi pogled, in prepričal lastnika da mu ga je prodal. S tem dogodkom se je pričela pisati zgodovina sodobnega nemškega ovčarja.

Max von Stephanitz  Horand von Grafrath
Max Von Stephanitz                                                            Horand vom Grafrath (Hector von Linkrshein)

Po nakupu je psa preimenoval v Horanda von Grafratha in nemudoma ustanovil novo društvo namenjeno izključno tej pasmi, imenovano "Verein fur Deutsche Schaferhunde", ki pod istim imenom obstaja še danes. Določil je standard pasme in njeno ime. Tako je Hektor, oziroma kasneje Horand von Grafrath postal prvi uradni in rodovniški nemški ovčar v zgodovini, von Stephanitz pa je z njim in njegovimi potomci izpopolnjeval pasmo. Gospoda von Stephanitza lahko zato upravičeno smatramo za očeta pasme nemški ovčar.

Nemški ovčar danes

Danes je nemški ovčar razširjen po vsem svetu. Slovi kot en najbolj vsestranskih psov, ki se odlično obnese na vseh področjih.
Znan je po svoji moči, dobrem vohu, dojemljivosti pri delu in izjemni inteligenci. Tako ga je dr. Stenley Coren v knjigi "Pasja inteligenca" opredelil kot eno najpametnejših pasem na svetu. S študijami je ugotovil, da so sposobni dojemanja preprostejših ukazov po samo petih ponovitvah, na prvi ukaz pa se odzove kar 95% psov!

Skupaj z njihovo agilnostjo, aktivnostjo in samozavestjo so popolni policijski in vojaški psi, pa tudi vodniki za slepe in psi reševalci. Ravno zaradi njihove inteligence in tudi mirne narave pa kljub vsemu veljajo za prijazne in nenapadalne, zato so lahko idealni družinski psi.

Pri naštevanju kvalitet nemških ovčarjev, se pogosto pozabi na eno najboljših - trdna čustvena vez ki se splete med psom in njegovim lastnikom. Ti psi niso le zvesti, ampak imajo neskončno in brezpogojno radi svojega lastnika. Kljub svoji velikosti so zelo nežni in čutni, in kar malce težko je v besedah opisati  kako prelepa izkušnja je življenje z nemškim ovčarjem. 

IMG 20120814 193305